Potek raziskovanja

Uporabili bomo načrt mešanih metod, pri čemer se bomo poslužili: (a) kvalitativnih metod, ki omogočajo poglobljeno preučevanje problema in iskanje različnih razlogov ter dejavnikov zanj; (b) kvantitativnih metod, ki nam bodo omogočale preverjanje pomembnosti in moči identificiranih dejavnikov ter njihovo povezavo z drugimi dejavniki.

Vse našteto bo: (a) ponudilo uvid v dejanske razloge za odhode iz vojaške službe; (b) osvetlilo pričakovanja zaposlenih v SV; (c) in ponudilo konkretne podatke na katerih bo mogoče graditi priporočila in oblikovati orodja, ki bodo specifična za Slovensko vojsko ter bodo naslavljala konkretne probleme in izzive s katerimi se soočajo njeni pripadniki ter pripadnice.

Ob tem se bomo skozi raziskovalni proces osredotočali predvsem na vojake in vojakinje, ki jih je SV prepoznala kot ključen kader na katerega se želi osredotočiti s svojimi ukrepi za zadrževanje.

1. V prvi fazi bomo pričeli s sistematičnim pregledom mednarodne in slovenske literature ter z analizo obstoječega vedenja o izzivih povezanih z odhodi iz oboroženih sil ter zadrževanjem kadra. Pri tem bomo sledili standardom znanstvenega raziskovanja, obseg in način analize pa prilagodili dejanskim potrebam projekta. Upoštevajoč spoznanja bomo oblikovali merski instrument za izvedbo presečne študije spremljanja zaposlenih v prvem letu.

2. Prva preučevana skupina bodo udeleženci in udeleženke TVSU, ki jih bomo spremljali v prvih 10 mesecih zaposlitve. Osredotočili se bomo na kandidate/-ke za zaposlitev v Slovenski vojski, saj podatki kažejo, da v prvem letu zaposlitve prihaja do številnih prekinitev delovnega razmerja. Anketo, ki bo izhajala iz vnaprej oblikovanega in teoretično utemeljenega modela, bodo posamezniki/-ice izpolnjevali v ključnih fazah: (a) v prvem tednu TVSU; (b) v zadnji tretjini TVSU; (c) nekaj mesecev po zaključku TVSU. Po zaključku usposabljanja se bomo pogovorili tako z udeleženci/-kami kot tudi inštruktorji/-icami. Na koncu obdobja bomo opravili tudi intervjuje z nekaterimi poveljniki/-icami v enoti, z namenom pridobiti njihova mnenja glede uresničitve pričakovanj in izzivi z vojaško službo med opazovanimi zaposlenimi.

3. Druga preučevana skupina bodo nekdanji pripadniki/-ice, ki so prekinili delovno razmerje v SV. Izhajajoč iz spoznanj prvih faz bomo oblikovali kvalitativni merski instrument za poglobljene intervjuje. Slednji bodo osvetlili dejanske razloge za odhod iz SV, ki lahko segajo vse od makro družbenih razmer (npr. ugoden trg dela, občutek večjega tveganja zaradi vojne v Ukrajini ipd.) do mikro družinskega (npr. prevladujoče zahteve družine) in delovnega (npr. nezadovoljstvo z odnosi) okolja, pa tudi morebitne individualne razloge (npr. občutek, da je vojaška služba prezahtevna, poškodbe, zdravstvene težave, starost idr.). Način naslavljanja izzivov in mehanizmi za zadrževanje kadra se namreč razlikujejo glede na raven iz katere dejavniki izhajajo in njihovo naravo.

4. Vse bomo povezali v model dejavnikov tveganja za odhod iz vojaške službe, ki bo v kvantitativnem delu študije predstavljal osnovo za oblikovanje merskega instrumenta zgodnjega prepoznavanja dejavnikov tveganja za odhod iz vojaške službe. Tako oblikovan anketni vprašalnik bo vključeval vse zaznane dejavnike tveganja za opustitev zaposlitve v SV in bo na voljo SV za redno spremljanje omenjenih dejavnikov ter pravočasno ukrepanje.

5. Oblikovani merski instrument bomo uporabili v anketi med vojaki in vojakinjami SV, pri čemer bomo preverjali prisotnost dejavnikov tveganja za odhod iz SV in dejavnikov zaščite ter z multivariatno analizo preverjali moč vpliva na namero, da posameznik/-ica zapusti SV.

6. Na osnovi ugotovitev bomo oblikovali predloge za odpravo prepoznanih dejavnikov na različnih socialno-ekoloških ravneh. Dejavnike, ki izvirajo iz makro družbenih ali makro sistemskih razlogov je treba nasloviti drugače kot tiste, ki izvirajo iz individualnih ali mikro družinskih okoliščin. Obenem pa je treba zadrževanje kadrov naslavljati z različnimi prijemi znotraj same vojaške organizacije.